Zakaj so Boštjančičevi proti ukrepu, ki naj bi olajšal nagrajevanje zaposlenih
Ministrstvo za finance nasprotuje predlogu sprememb sistema izplačila dobička delavcem, ki ga je pripravilo ministrstvo za gospodarstvo. Ta teden naj bi na sestanku pri premierju Robertu Golobu iskali rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani.
Na ponedeljkovi seji so člani Ekonomsko-socialnega sveta začeli razpravo o izhodiščih za pripravo predloga zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, a jo prekinili.
Kot smo pisali, gre za zakon, ki ga je ministrstvo za gospodarstvo pripravilo že pred dvema letoma, a je njegova obravnava zastala, domnevno zaradi pomislekov ministrstva za finance. Pol leta pred volitvami pa je ekipa Matjaža Hana predlog znova dala na mizo z željo, da bi ga sprejeli še v mandatu te vlade.
Eden podpornikov sprememb je podjetnik in lastnik podjetja Akrapovič Igor Akrapovič, ki meni, da bi na ta način davčno razbremenili nagrajevanje zaposlenih. To je po njegovi oceni nujno, saj dobri inženirji zaradi ugodnejših davčnih pogojev odhajajo v tujino, je pred kratkim dejal za Forbes Slovenija.
Po trenutni shemi je izplačilo omejeno na pet tisoč evrov letno, obdavčitev je podobna kot pri dohodku iz dela, 100-odstotna davčna olajšava za podjetje pa je mogoča šele po treh letih. “Dejansko je to obdobje treh let za zaposlenega za devetimi gorami. Mi nagrajujemo vsako leto. Poleg tega je trenutna možnost izplačila kumulativno omejena na nekaj tisoč evrov, kar absolutno ni dovolj,” nam je dejal Akrapovič. Da je trenutna shema popolnoma neuporabna, se po njegovem vidi tudi iz podatka, da jo povprečno uporablja le okoli osem podjetij na leto.
Tudi Sonja Šmuc iz Dewesofta, ki prav tako podpira spremembe zakona, vidi tri razloge, da obstoječa shema ni zaživela. “Dovoljen neobdavčen znesek je sorazmerno nizek, precej je odvečne administracije in triletni zamik izplačila, kar je verjetno še največja zavora,” našteje.
Akrapovič je dejal, da je udeležba delavcev pri dobičku ena od tem, pri kateri so delodajalci in sindikati na istem bregu.
Davčno ugodneje, brez vpliva na transferje
Po novi shemi bi lahko delodajalec izplačal tretjino dobička, podjetje pa bi lahko davčno olajšavo za znesek dobička, ki pripade delavcem, uveljavilo že v naslednjem poslovnem letu po izplačilu delavcu.
Tako Akrapovič kot Šmuc menita, da je zelo pomembno, da zaposleni stimulacijo oziroma nagrado “občuti” čim prej. “To dviguje motivacijo, povezanost in zadovoljstvo,” meni Šmuc.
Možnost nagrajevanja z delnicami in deleži pa je po njeni oceni dobrodošla, ker spodbuja solastništvo in krepi kapitalsko pismenost zaposlenih. “Pri teh dveh shemah smo se v delovni skupini strinjali, da je smiselno ohraniti moratorij treh let, saj če lastnik zaposlene pripušča v lastniško upravljanje, tega ne počne kratkoročno,” pravi sogovornica.
Akrapovič prednost nove sheme vidi tudi v tem, da zaposleni zaradi nagrad ne bi padli v višji dohodninski razred: “Inženirju država pobere 67,2 odstotka, ker pade v najvišji dohodninski razred, pa plačuje tudi dražji vrtec in podobno.”
Izplačila po zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku bi bila namreč izvzeta iz izračunov za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, prav tako se v premoženje ne bi šteli lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug in vrednostni papirji, pridobljeni na podlagi tega zakona.
Strah pred prelivanjem
Tako pri obravnavi predloga pred dvema letoma kot tudi na seji Ekonomsko-socialnega sveta pred tednom dni pa naj bi predlogu nasprotovalo ministrstvo za finance.
Tu so nam pojasnili, da naj bi gospodarsko ministrstvo v zadnjem času spremenilo vsebino predloga. “Ministrstvo za gospodarstvo je v obravnavo na ESS posredovalo popolnoma novo različico zakona, ki niti ni enaka tisti, ki je bila predhodno posredovana na ministrstvo za finance v usklajevanje, niti ni enaka tisti, ki jo je ministrstvo za gospodarstvo uskladilo v okviru svoje delovne skupine v letu 2023,” so navedli v pisnem odgovoru za Forbes Slovenija. Dodali so, da so predlog zakona prejeli šele, ko so bila razdeljena gradiva za ESS, kot je razumeti, pa še čakajo na zadnjo različico zakona.
V splošnem pa ministrstvo za finance meni, da ideja ministrstva za gospodarstvo temelji na napačnem temeljnem principu obdavčitve dohodkov iz dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost od teh dohodkov, saj predvideva obravnavo dohodka delavca, ki ga ta prejme za svoje opravljeno delo v obliki udeležbe na dobičku, kot dividende.
“Posledično se taki dohodki izločijo iz sistema plačevanja prispevkov za socialno varnost in iz davčne obravnave dohodkov iz delovnega razmerja,” pravijo na ministrstvu in dodajajo, da “je mogoče utemeljeno predvidevati”, da bi zaradi ugodne davčne obravnave prišlo do prelivanja plačil za delo iz dohodkov iz zaposlitve v bolj ugoden način izplačila, kar pa bi imelo posledice tako na davčno kot tudi na zdravstveno in pokojninsko blagajno.
Pri tem povejmo, da je enak pomislek ministrstvo izrazilo tudi v izhodiščih za tako imenovani zimski regres oziroma obvezno božičnico. A je vlada predlog vseeno potrdila, zdaj ga morajo še poslanci.
Kot pravijo na ministrstvu za finance, je zdaj veljavni zakon o udeležbi delavcev pri dobičku glede na rešitve v drugih državah “izjemno davčno ugoden”, zato po njihovem razlogov za majhno zanimanje za obstoječo shemo ne gre iskati v obdavčitvi.
Vsakoletna cenitev kot ovira
V Dewesoftu po besedah Šmuc podpirajo vse rešitve, ki omogočajo razvoj notranjega lastništva v Sloveniji. “Mnoga podjetja ti modeli zanimajo, a jih opazujejo z varne razdalje. Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku pa jim omogoča, da zaposlene nagrajujejo tudi z lastniškimi deleži in tako postopno lastniki in zaposleni gradijo svoje izkušnje s solastništvom,” pravi sogovornica.
Kot nam je pojasnila, pa Dewesoft pisce zakona spodbuja k dopolnitvi 17. člena, ki govori o ceni poslovnega deleža. “Nekateri d.o.o. vsako leto naročijo cenitev vrednosti podjetja, a bistveno več je takih, ki tega ne počnejo, ker tega ne potrebujejo. Ta podjetja bi se pri nagrajevanju zaposlenih z deleži zato raje naslonila na knjigovodsko vrednost, ki je tudi najbolj nepristranska ocena vrednosti podjetja. Zato bi bilo dobro, če bi 17. člen to omogočil,” nam je dejala Šmuc.
Po njeni oceni bodo namreč podjetja težko sprejela strošek izdelave vsakoletne cenitve. “To se jim bo zdelo odvečno in nesmiselno in se bodo potem raje zatekla h klasični shemi nagrajevanja z denarjem. A če je želja vlade, da se čim bolj poveča število zaposlenih, ki so tudi solastniki podjetij, v katerih delajo – nenazadnje se je k temu koalicija zavezala tudi s koalicijsko pogodbo -, je treba tudi lastnikom čim bolj poenostaviti in poceniti odločitev za nagrajevanje z deleži,” je sklenila Šmuc.
Vladna stran v iskanje kompromisa
Na ponedeljkovi seji je vladna stran točko o udeležbi delavcev pri dobičku prekinila z obljubo, da se bo posvetovala in se poskušala uskladiti do tega petka. Takrat se socialni partnerji znova sestanejo.
Pogovore s predstavniki ministrstev, ki bodo potekali ta teden, bo vodil predsednik vlade Robert Golob.
Na ministrstvu za finance nakazujejo, da obstaja možnost za dogovor, saj so v pisnem odgovoru za Forbes Slovenija zapisali, da se zavedajo nujnosti naslovitve omenjene teme. Kot so navedli, bo ministrstvo “v naslednjih tednih poskušalo najti ustrezne rešitve, ki bodo upoštevale tudi ključne pomanjkljivosti rešitev, ki jih predlaga ministrstvo za gospodarstvo”.
